Pot do popolnega nasmeha
Ortodontija je veja dentalne medicine, ki se ukvarja z diagnostiko, preprečevanjem in zdravljenjem nepravilnosti v razporeditvi zob ter razmerjih med zgornjo in spodnjo čeljustjo. Namen ortodontskega zdravljenja ni zgolj izboljšanje estetskega videza zobovja, temveč tudi vzpostavitev pravilnega ugriza, funkcionalnosti žvečenja, govora in dolgoročno vzdrževanje oralnega zdravja.
Ortodontsko zdravljenje se začne z natančno diagnostično obravnavo, ki vključuje klinični pregled, analizo ortopanograma, teleradiografije in izdelavo digitalnega odtisa zob. Na podlagi teh podatkov se pripravi individualni ortodontski načrt, ki upošteva funkcionalne, estetske in zdravstvene cilje zdravljenja.
Nepravilnosti v položaju zob lahko povzročajo težave pri žvečenju in govoru, povečano obrabo zobnih površin, obremenitev čeljustnega sklepa (TM sklepa), ter povečano tveganje za nastanek parodontalnih bolezni in kariesa zaradi oteženega čiščenja zob.
Splošna ortodontija zajema uporabo različnih vrst ortodontskih aparatov, ki jih delimo na snemne in nesnemne:
- Nesnemni fiksni aparati: kovinski ali estetski (keramični) zvezdice, ki se trajno pritrdijo na zobno površino za čas zdravljenja.
- Snemni aparati: prilagodljivi ortodontski pripomočki, ki jih pacient lahko sam odstrani (npr. ploščice, aktivatorji).
- Nevidni ortodontski aparati: digitalno načrtovane opornice (npr. Invisalign), ki omogočajo postopno premikanje zob s pomočjo prozornih alignerjev.
Izbira vrste aparata je odvisna od kompleksnosti nepravilnosti, starosti pacienta, terapevtskih ciljev in individualnih potreb.
Ortodontsko zdravljenje je lahko samostojna terapija ali del širšega terapevtskega načrta, zlasti kadar je prisotna potreba po funkcionalni rehabilitaciji zobovja ali pripravi na druge zobozdravstvene posege. V takih primerih se zdravljenje pogosto izvaja v sodelovanju z drugimi specialisti dentalne medicine, kot so parodontologi, protetiki, oralni kirurgi ali
endodonti. Interdisciplinarni pristop omogoča celostno obravnavo, usklajeno s specifičnimi kliničnimi potrebami posameznika.
Za uspeh ortodontskega zdravljenja je ključnega pomena natančna diagnostika in realna ocena pričakovanih rezultatov. Pomembno je, da se zdravljenje načrtuje individualno, z upoštevanjem morfoloških značilnosti, želenih funkcionalnih izboljšav ter stabilnosti rezultatov po zaključeni terapiji.
Ortodontija je danes sodobna, visoko specializirana veja zobozdravstva, ki s celostnim pristopom pomembno prispeva k dolgoročnemu zdravju in stabilnosti zobnega sistema.
Diagnostika in načrt ortodontskega zdravljenja
Pred začetkom ortodontskega zdravljenja je ključnega pomena temeljita diagnostika, saj je le z natančno analizo mogoče ustrezno načrtovati učinkovito in varno terapijo. Ortodontska diagnostika omogoča oceno položaja zob, odnosa med čeljustma, funkcije ugriza ter morebitnih nepravilnosti v skeletni in zobni strukturi.
Faze ortodontske diagnostike vključujejo:
- klinični pregled zob, ugriza in funkcije čeljustnega sklepa,
- rentgenske posnetke: ortopantomogram (ortopan) za pregled vseh zob in korenin ter lateralna cefalogram (telerentgen) za analizo obraznega skeleta in čeljustnih razmerij,
- intraoralne in ekstraoralne fotografije za dokumentacijo začetnega stanja in spremljanje napredka,
- digitalni odtis zob z uporabo intraoralnega skenerja, ki omogoča natančno 3D-predstavitev zobnega loka brez klasičnega odtiskovanja.
Na podlagi zbranih kliničnih in slikovnih podatkov ortodont izdela individualiziran načrt zdravljenja, ki zajema:
- diagnozo in vrsto ortodontske nepravilnosti,
- predlog terapije,
- izbiro primernega ortodontskega aparata (snemni, nesnemni, nevidni),
- predvideno trajanje zdravljenja,
- cilje terapije in načrtovane faze.
V določenih primerih je ortodontska terapija del širšega interdisciplinarnega pristopa, kjer je načrt usklajen s protetičnim, parodontološkim ali kirurškim zdravljenjem.
Ortodontska diagnostika in načrtovanje sta temelj učinkovitega zdravljenja – zagotavljata varno, predvidljivo in dolgoročno stabilno rešitev za korekcijo zobnih in čeljustnih nepravilnosti.
Quad Helix – ortodontska razširitev zgornje čeljusti
Quad Helix je fiksni ortodontski aparat, ki se uporablja za širjenje zgornje čeljusti pri pacientih v obdobju rasti. Gre za nesnemno napravo, ki je z ortodontskim cementom pritrjena na stalne kočnike zgornje čeljusti. Sestavljena je iz kovinske žične strukture v obliki štirih zank (quad = štiri), ki delujejo z nežno, stalno silo na zobni lok.
Namen in delovanje Quad Helix aparata
Aparat je zasnovan za postopno razširjanje zgornjega zobnega loka, pri čemer omogoča korekcijo različnih ortodontskih nepravilnosti, kot so:
- ozka zgornja čeljust (transverzalna neskladnost),
- križni ugriz v posteriornem delu,
- pomanjkanje prostora za izraščanje stalnih zob,
- zgodnje faze gneče zob.
Quad Helix deluje samodejno in ne zahteva dodatnega aktiviranja s strani pacienta ali staršev, kar omogoča kontinuirano ortodontsko silo brez prekinitve. To omogoča stabilen in predvidljiv potek razširitve v obdobju aktivne rasti čeljusti.
Kdaj se uporablja Quad Helix?
Aparat je najbolj učinkovit v zgodnjem mešani denticiji (obdobje, ko so v ustih mlečni in stalni zobje), saj je v tej fazi razvoj čeljusti še aktiven. Zgodnje ortodontsko ukrepanje lahko prepreči potrebo po kompleksnejšem zdravljenju v kasnejših letih ali ortognatski kirurgiji.
Ortodont redno spremlja delovanje aparata in prilagaja njegovo napetost, če je to potrebno. Trajanje zdravljenja z aparatom Quad Helix je odvisno od resnosti nepravilnosti, običajno pa traja nekaj mesecev.
