Patofiziologija zdravljenja s PRP

Zdravljenje s trombociti bogato plazmo je način spodbujanja regeneracije tkiv, pri katerem uporabljamo bolnikovo lastno kri za spodbujanje celjenja. Osnovni način delovanja je predvsem zaradi trombocitov (platelets), ki imajo v procesu celjenja ključno vlogo.

Trombociti so majhne celice, ki se nahajajo v krvi in predvsem v vranici. Nastanejo iz večjih celic megakariocitov, ki se nahajajo v kostnem mozgu in migrirajo v krvni obtok. Njihova glavna vloga je strjevanje krvi in celjenje ran. Trombociti vsebujejo rastne faktorje, ki sodelujejo v popravljalnih mehanizmih celic, katerih koncentracijo močno povečamo v tkivih, v katera apliciramo PRP.

Priprava PRP temelji na centrifugiranju bolnikove krvi, s katero ločimo komponente celic glede na njihovo težo in gostoto. Bolniku najprej odvzamemo vensko kri, ki jo s pomočjo centrifuge razdelimo na njene komponente. Del plazme z visoko koncentracijo trombocitov apliciramo v predel, kjer želimo spodbuditi zdravljenje.

 

V sklepu oziroma tkivu, kamor apliciramo PRP imajo trombociti vlogo pri proliferaciji, migraciji in diferenciaciji različnih celic; fibroblastov, ki proizvajajo kolagen in druge komponente ekstracelularnega matriksa, hondrocitov, ki skrbijo za obnovo hrustančnega tkiva in osteoblastov, ki skrbijo za izgradnjo nove kostnine.

Na ravni tkiva to pomeni nastanek novih celic in formacijo novih kapilar, ki povečajo krvni pretok in omogočajo boljšo oskrbo s kisikom in nutrienti, kar je ključno za tkivno regeneracijo.

Poleg vpliva na celični razvoj ima PRP tudi protivnetno delovanje. Zavira aktivnost pro-vnetnih citokinov, ki so produkti poškodovanih ter vnetih celic in v predelu spodbujajo vnetje ter nadaljnjo okvaro tkiv. Z zaviranjem citokinov se zmanjša lokalno vnetje in s tem povezana bolečina ter se ustvarja primernejše in bolj zdravo okolje za regeneracijo tkiva.

Kombinacija teh vplivov spodbuja tkivno regeneracijo in celjenje. Terapija s PRP je zaradi tega učinkovita za zdravljenje različnih patologij, kot so osteoartritis, poškodbe hrustančnih tkiv ter druge degenerativne spremembe vezivnih tkiv, poleg tega se je izkazala za učinkovito pri bolj estetskih posegih, na primer pri alopeciji.